Galerija RM99

Galerija RM99

Galerija lepih umetnosti

Tihožitje

Limone

Limone

Rožmarinov duktus reflektira impresionistično tradicijo, zgolj v koloritu, ne pa tudi v slikovnem razpoloženju, oplajano z ekspresionističnimi momenti, ki jih avtor mestoma skuša uglasiti na informelsko vehemenco, kar pa večinoma izzveneva v dekorativnost. Slikarjeva drobencljava poteza sicer šibi koherentnost slikovnega sistema in redči ekstrakt idile mimetične stvarnosti, katerega sestavine, natančneje, idili primerna motivna popolnost, povrhnja vsebinska dovršenost, kompozicijska skladnost, bolj ali manj zagotavljajo dobrodejni učinek, vendar bi danes, po tem, ko je bila bukolika že zdavnaj z gotovostjo neštetokrat spoznana kot slepilo, idilična slika delovala prebanalno ali prenaivno. Zato jo slikar predstavi na način do skrajnosti stopnjevane racionalnosti, ki idiliko zaklinja v spektakel – v iracionalnost.

Avtor se kot slikar in kot fizik k naravi (starogrško physis) ne obrača le zaradi afinitete do naravoslovja, ampak je njegov slikarski credo prej posledica uvida znanstvenika – v omejenost duha. V uvodu sem omenila romantično idejo, ki jo tu izpeljujem v romantično zavest, ki praviloma vedno pomeni uvid v lastno omejenost. In prav zato naj duh, ki je prost, ne prehaja v sledništvo. Prosti duh je med drugim rezultat vztrajnosti in poštenosti v pregnetanju v-življenjske nesamoumevnosti in menim, da je najbolj smiseln tak, ki iz samoozaveščene globočine lastnih védenj, spoznanj in občutij (s hvaležnostjo, dediščini in učiteljem/icam) vznikne zaradi skrajno subjektivnih notranjih vzgibov le z namenom, da poleti. Reno Svan


Slike iz cikla Tihožitje 2011

 

Comments are closed.